Zaščita, reševanje in pomoč

Sistem zaščite, reševanja in pomoči

Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine, dinarsko-kraškega sveta in Sredozemlja, kar zaznamuje naš življenjski prostor z izjemno pokrajinsko pestrostjo in naravnimi lepotami, obenem pa tudi s številnimi naravnimi nesrečami. Davek, ki ga vsako leto poberejo poletna neurja, vodne ujme, zemeljski plazovi in druge naravne nesreče, v povprečju presega 2% bruto domačega proizvoda. V posameznih letih je škoda, ki jo povzročijo te nesreče, še znatno večja; leta 1990 je na primer škoda, ki jo je povzročila vodna ujma, presegla petino bruto domačega proizvoda. Nevarnosti naravnih in civilizacijskih nesreč so prebivalce in oblasti že zelo zgodaj prisilile k organiziranim oblikam varstva pred njimi. Prve organizirane oblike požarnega varstva so se pojavile v 17. stoletju, korenine sodobnih humanitarnih organizacij, ki so bile v teh krajih vse do danes najpomembnejši dejavnik tega varstva, pa segajo v prejšnje stoletje. Civilna zaščita je bila ustanovljena v nekdanji skupni državi, ob koncu 60-tih let prejšnjega stoletja. Čeprav je bila namenjena zaščiti in reševanju ljudi ter imetja v vojnih razmerah, je v Sloveniji že kmalu po ustanovitvi težišče svojega delovanja usmerila na področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Cilji in naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Človek s svojim delovanjem, predvsem s prevladujočim gospodarskim konceptom, pomembno, če ne celo odločilno, vpliva na nastanek nesreč. Z nesmotrnim izkoriščanjem naravnih virov, s posegi v okolje in različnimi oblikami onesnaževanja okolja nenehno ruši naravno ravnovesje in ogroža zdravo življenje človeške vrste, kot tudi živalskih in rastlinskih vrst. Posebno nevarni so premalo premišljeni posegi v okolje pri preoblikovanju pokrajine, gradnji urbanistično - industrijskih sistemov, melioracijah, spreminjanju vodnega režima, uvajanju monokultur v kmetijstvu in gozdarstvu in izrabi tal nasploh, uporabi sredstev za zaščito rastlin itd. Zato je nedvomno utemeljena trditev, da pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ne gre zgolj le za neposredno varnost ljudi in premoženja, temveč je to varstvo integralni del varstva okolja in del globalne varnosti. To pa zahteva celovito reševanje problemov ne le na lokalni in državni, temveč tudi na mednarodni ravni. 

Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Temeljne naloge varstva pa obsegajo:

• proučevanje naravnih in drugih danosti za nastanek nesreč
• spremljanje nevarnosti nesreč ter obveščanje in alarmiranje
• preprečevanje nesreč oziroma zmanjševanje njihovih posledic
• vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč
• izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah
• preprečevanje sekundarnih posledic in odpravljanje posledic nesreč oziroma zagotovitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč

Sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljajo prostovoljne in poklicne reševalne službe, Civilna zaščita ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki se glede na naravo svoje dejavnosti vključujejo v sistem zaščite in reševanja. Civilna zaščita je organizirana kot poseben namenski del sistema zaščite in reševanja.

V javnih reševalnih službah, Civilni zaščiti in drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč sodeluje okoli 5% vseh prebivalcev Slovenije, od katerih jih večina opravlja naloge prostovoljno ali brezplačno na podlagi državljanske dolžnosti. 

Pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo prostovoljna društva in druge nevladne organizacije s svojimi operativnimi sestavi na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa, če izpolnjuje predpisane kadrovske in materialno-tehnične pogoje.

Napotki prebivalcem ob naravnih in drugih nesrečah

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je izdala napotke prebivalcem kako pravilno ravnati pred, med ali po nastanku naravnih in drugih nesreč in sicer:

• Splošno, osebna zaščita
• Požari (v objektu, eksplozije; v naravnem okolju; na prometnih sredstvih)
• Potres
• Poplave
• Plazovi (zemeljski, snežni)
• Nesreče na, v in ob vodi
• Zaledenele vodne površine
• Močan veter, neurje in udar strele
• Vročinski val in suša
• Hud mraz
• Visok sneg in žled
• Aktivnosti v gorah
• Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS)
• Nesreče z nevarnimi snovmi
• Jedrske in radiološke nesreče
• Druge nesreče in pojavi

Koristne informacije in napotke za zgoraj navedene nesreče dobite na spletni povezavi:

http://www.sos112.si/slo/page.php?src=pp1.htm

Klic v sili

Nesreče so lahko zelo različne, za vse pa velja naslednje:

• Skušajmo ohraniti mirno kri.
• Če je le mogoče, skušajmo pomagati sebi in drugim.
• Najprej poiščimo pomoč pri najbližjih, sosedih, prijateljih ali pri ljudeh, ki so na kraju nesreče.
• Če presodimo, da situacije ne bomo mogli rešiti sami, nemudoma pokličimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Številko 112 pokličite če:

• Potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih ali jamarskih reševalcev.
• Opazite, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnažena pitna voda, potok, reka ali morje, da grozi zemeljski ali snežni plaz, da so pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazite druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja, kulturne dediščine in okolja.
• Ob nesreči ali povečani nevarnosti naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer, potrebujete informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, električno energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne odeje v visokogorju.

Ko pokličete na številko 112, vas bo dispečer regijskega centra za obveščanje vprašal:

• Kdo kliče.
• Kaj se je zgodilo.
• Kje se je zgodilo.
• Kdaj se je zgodilo.
• Koliko je ponesrečencev.
• Kakšne so poškodbe.
• Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave, ... ).
• Kakšno pomoč ocenjujete, da potrebujete.
• Dispečer vas bo lahko vprašal še kaj kar bo lahko vplivalo na boljšo in hitrejšo pomoč.
• Najpomembneje je, da pogovor zaključi dispečer in ne vi!

Ne pozabite!

Pri večini nesreč je čas najpomembnejši dejavnik, zato sami takoj storite vse, kar znate in zmorete!

Ko pošljete besedilni klic v sili SMS:

V sporočilno polje vpišite kaj se je zgodilo. Vpišite vrsto pomoči, ki jo potrebujete (medicinska pomoč, gasilci, policija,...). Preverite vpisane podatke, jih po potrebi popravite in pošljite. Poslani besedilni klic se izpiše na računalniku v najbližjem Centru za obveščanje. Operaterja nanj opozori zvočni signal. Ob prevzemu klica se operaterju prikaže posredovano sporočilo in približna lokacija pošiljatelja. Operater pisno odgovori na vaš klic v sili. Njegov odgovor oziroma dodatna vprašanja se izpišejo na zaslonu vašega telefonskega aparata. Na prejeto sporočilo lahko odgovorite, lahko pošljete dodatne informacije ali pa ga zaključite. Klic lahko zaključi tudi operativec. Podatek o tem, ali je klic zaključen in kdo ga je zaključil, se izpiše na vašem telefonu in na zaslonu računalnika v Centru za obveščanje.

Besedilni klic v sili 112 je namenjen predvsem gluhim in naglušnim ljudem. Sprožite ga lahko z vseh mobilnih telefonov GSM.

Pravno obvestilo

Ob klicu na številko 112 samodejno pridobimo podatke o telefonski številki in lokaciji kličočega. Pogovor kličočega z operativcem v regijskem centru za obveščanje in reševalci snemamo. Podatke hranimo 6 mesecev. Zloraba klica na 112 ter znamenj za pomoč in nevarnost je kazniva.

Obveščanje javnosti po sproženi sireni javnega alarmiranja v občini Škofja Loka

Obveščanje javnosti po sproženi sireni javnega alarmiranja poteka takole:

1. V primeru preteče nevarnosti občanom, bo sprožena posamezna ali skupina siren javnega alarmiranja na tistih območjih naše občine, kjer bo grozila nevarnost.

Korak 1: Občani na svojem območju zaslišijo sireno javnega alarmiranja!

2. Občani takoj vklopijo radijske sprejemnike in jih naravnajo na frekvenco Radia Sora (91,1; 96,3; ali 89,8 MHz). V nekaj minutah po sproženi sireni bodo prejeli prve informacije o preteči nevarnosti in ustrezna navodila o ravnanjih in ukrepih, ki jih morajo takoj izvesti. V dnevnem času bodo obvestila in navodila preko radijskih valov posredovali novinarji, v nočnem času pa Štab civilne zaščite ali Štab javne gasilske službe.

Korak 2: Občani vključijo radio Sora. Prejmejo prve informacije o preteči nevarnosti in ustrezna navodila o ravnanjih in ukrepih, ki jih morajo nujno takoj izvesti! 

3. Pristojne službe bodo občanom preko radia Sora sporočale vsa nadaljnja obvestila in navodila o ravnanjih in ukrepih, ki jih morajo izvajati.

Korak 3: Občani spremljajo radio Sora in upoštevajo s strani pristojnih služb podana obvestila ter navodila o nadaljnjih ravnanjih in ukrepih, ki jih morajo izvajati.

Znake za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč so spodnji povezavi:

Znaki za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč

Koristne napotke dobite tudi na povezavi:   

http://www.sejmisce.si/sos

http://www.varnipredpozarom.si/ 

https://www.facebook.com/pages/Javna-gasilska-slu%C5%BEba-Ob%C4%8Dine-%C5%A0kofja-Loka/398717673661618?ref=aymt_homepage_panel

Akti, ki urejajo sistem zaščite, reševanja in pomoči v občini Škofja Loka

Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Škofja Loka (Ur. list RS, št. 107/2009)

Odlok o javni gasilski službi v Občini Škofja Loka (Ur. list RS, št. 107/2009)

Navodilo o uporabi hidrantnega omrežja v Občini Škofja Loka

Zaščita, reševanje in pomoč – informacije

Telefon:          04 / 511 23 63

Faks:               04 / 511 23 01

E-pošta:          nikolaj.krzisnik@skofjaloka.si

AKTUALNA OPOZORILA IN OBVESTILA